| Prav
zanimiva so pota spoznavanja različnih glasbenih tradicij. Od razcveta
zanimanja za lokalna izročila sredi osemdesetih smo iz Rusije oziroma
dežel nekdanje Sovjetske zveze pri nas gostili komaj kakšnega glasbenika,
ki se kakor koli loteva izročila. Posledica te šibke koncertne ponudbe
je kajpak tudi slaba diskografska navzočnost tovrstnih glasbenikov.
Da se je slednje vsaj malce popravilo, so pred kratkim - paradoksalno
- poskrbeli v Sloveniji že nekaj let bivajoča življenjska in glasbena
sopotnika Irina in Aleksander Guščin ter slovenska glasbenika Branko Rožman
in Uroš Rakovec, ki sestavljajo zasedbo IRA ROMA. Kot so zapisali na ovitku,
so pri ustvarjanju glasbe posegali po staroslovanski folklori, kar iz
glasbe veje na najboljši način - pesmi namreč zvenijo, kot bi jih poznali
od vekomaj. Izzvenijo kot čudovito zložen šopek karseda različnih razpoloženj.
Intimistična uvodna Račka, zaznamovana z odmerjenim raztegovanjem meha
harmonike, se nadaljuje v voljno razposajeno pesem Žabe (z besedilom iz
slovenske ljudske pesmi), ki kar poka po šivih od radoživosti in veseljaške
glasbeniške iskrivosti. Nekaj lepih pesmi naprej nam Slavček prikliče
sanjavost pravljice, v kateri ob skromni, sramežljivi spremljavi glasbil
izstopa jasen, evokativen vokal Irine Guščin. Burkačka pa se denimo počasi
razvija iz drobcev romantičnih pa tudi nagajivih, zateglih zvokov Guščinove
violine, komaj slišnih tolkal, zvonke kitare in elegantnega basa kot kakšna
komorno zastavljena filmska tema, da bi z vstopom vokala ritem takoj pohitel
in nas že v naslednjem hipu jadrno potegnil v dir. Ob čisti produkciji,
ki je poskrbela za enakopravno vlogo vseh glasbil ter odličen čut za dramatiko
in dinamičnost albuma, gre pohvala predvsem muzikantom, tako matičnemu
bendu IRA ROMA kot številnim gostujočim glasbenikom, ki igrajo tako skladno,
kot bi šlo za dolgoleten kolektiv. Naj najprej omenimo najbolj nenavadnega
gosta - hrvaškega bobnarja Borisa Leinerja (AZRA, VJEŠTICE), ob njem pa
pomagajo ustvariti pristno slovansko ozračje basist Žiga Golob, tolkalec
Nino Mureškič in pihalec Boštjan Gombač.
Z užitkom čakamo na nadaljevanje, še prej pa na koncertne predstavitve.
Mario Batelič
Vikendova CD-tehtnica
VIKEND
tedenska priloga Dela in Slovenskih novic
februar
2001
|
|
| |
SKOK V TRNOVSKO DOGAJANJE
Ljubljanski
Trnfest navdušuje s programom, točnostjo (prireditve začenja ob
napovedanih terminih) in spontanostjo…
…Naslednji večer je mineval v podobnem vzdušju - prijetnem, subtilnem,
pevsko-teatralnem. Diva-Dodola Folk Orchestra - Irina Guščin,
Aleksander Guščin, Branko Rožman, Nino Mureškič, Uroš Rakovec,
Žiga Golob - so s staroslovansko, z rusko pesmijo osvojili občinstvo.
Rdeča nit je bil album DIVA-DODOLA. "…Vsakič se zgodi drugače,
vsak nastop je drugačen. Sama izhajam iz občinstva, ki to hrani.
Najprej vidim, kdo prihaja… Na vsakem koncertu nekaj sadimo skupaj.
Ko ga z igranjem zalivamo, nekaj raste - sreča ali lepota. Vsakič
je drugačna. Danes je bilo čudovito: pred koncertom me je prevzel
krasen občutek - zelo se je vlilo, v eni uri močno zalilo in pošteno
pomilo prizorišče - očistile so se duše in misli - potem pa se
je začelo… Ljudje so prihajali korak za korakom, vse bližje, nato
se je tisto nekaj sprožilo samo od sebe! …Nikoli ne razmišljam,
kaj bi počela na odru, in ne sestavljam prizorov. Vedno je vse
odvisno od okoliščin in občinstva," je po očarljivo-tankočutnem
nastopu povedala Irina. Umetnica z veliko začetnico.
Mojca Vočko
PETEK
9.
avgusta 2002 |
|